Evolucija zloveščega pogleda

Mila klima in sončno vreme sta bila idealna za preizkus skrivnostnih novih očal, o katerih so pri Adidasu govorili v neoprijemljivem političnem jeziku. Glavna informacija je bila, da naj prinesemo bajkerska oblačila, za ostalo pa bo poskrbljeno. Ko nas je z marsejskega letališča proti severu odpeljal avtobus, so se na oknu prikazali obrisi skalnatih terenov, med katerimi so se vile reke peščene in rdeče ilovnate zemlje. Noben potnik ni več dvomil… Enduro, kakopak!

Športniki za športnike

Pred hotelom nas je »lagano sportski« sprejela Adidasova ekipa. Z drugimi besedami: hitro zbaši vase sendvič, ekspresno obleci kolesarske cunje, hitro izberi svoje testno kolo, nastavi vzmetenje in teci nazaj v avtobus… Za dobrodošlico gremo odvozit en krog. Po dvanajstih urah vožnje, prestopnega leta in še malo vožnje – neprecenljivo za kolesarske odvisnike. Rečeno je bilo, da gremo na en lahek krog s 150 metri vzpona in dobrimi 400 metri spusta, kar je v zdravi športni maniri pomenilo, da lahko prvo številko pomnožimo z vsaj tri in drugo z dve ter pričakujemo zadnji spust v mraku. A kdo bi se pritoževal, traili so bili zaviti, rahlo spolzki, a tekoči, z ravno pravo mero ovir in enostavnih mini dropov, da ni bilo dolgčas ter da smo pošteno zamujali na predstavitev očal (in večerjo).

Nova očala za (enduro) kolesarje

Ben Ashlin in Christian Jany sta nam pozno zvečer končno potešila kruljenje in predstavila nova športna očala – naslednika Evil Eye, ki pa mu na srečo niso dodali besede »enduro«, temveč Evo (evolution), kar si tudi zasluži. Po besedah Bena je največ športnikov na starem modelu motil rob očal in so želeli boljšo zaščito oči ob straneh.

Na prvi pogled se zdijo nova očala večja, precej večja, kar pa je šele prvi del zgodbe. Da nam resnično zakrijejo obraz z vseh strani in umaknejo okvir na skrajni rob perifernega vida, so leče izdatno ukrivljene, kar je prineslo kopico izzivov. Izdelali so 18 funkcijsko različnih leč z minimalnimi optičnimi popačenji. Ker se leče tesno prilegajo obrazu, bi lahko bilo rošenje resna težava, zato so v okvirju odprtine, ki omogočajo kroženje zraka. Boljša stekla imajo na obeh straneh tudi hidrofobni premaz. Na vrh okvirja je za nameček moč namestiti penast nastavek, ki prepreči polzenje potu po lečah in je priložen modelom Pro.

Evil Eye Evo je namazan z vsemi Adidasovimi tehnološkimi žavbami. Okvir je iz SPX-a, posebnega elastičnega, hipoalergenega in lahkega poliamida, zato je menjava leč enostavna: ko odmaknemo hitro zaponko, zadostuje že nežen potisk in že skočijo iz ležišča. Edina omejitev njihove visoke usločenosti je v izdelavi praktično uporabnih leč za visoke stopnje dioptrije, zato okvir omogoča namestitev ločenih korekcijskih leč. Okvir je na voljo v dveh velikostih in omogoča štiri različne nastavitve nosnika in tri različne kote med okvirjem in na notranji strani gumiranimi ušesnimi nosilci.

Preizkus v zahtevnih pogojih

Po francosko skromnem zajtrku so nas pričakali zgledno očiščeni Canyoni. Glede na blaten teren organizatorji niso spali prav dolgo. Sedemdnevno deževje je pošteno namočilo tla in vožnja skoz dvigajoče se meglice je bila ultimativen test odroševanja Evil Eyev.

Iz »baznega kampa« smo med zlatorumenimi vinogradi odbrcali proti lokalnim hribčkom, na katerih se je razpletala mreža mamljivih potk. V popolnem brezvetrju in močnem soncu je na strmih tehničnih vzponih para izpod čelad puhtela naravnost v očala, ki so ostala čista, dokler sem se gibal. Ko je bila strmina prevelika in se je zadnje kolo na mestu vrtelo v prazno, pa so se očala – kot vsaka druga – zarosila. Veliko bolje so se izkazala, ko smo speljali, in že lahek piš je hitrozbistril pogled. Na številnih konkurenčnih očalih ostanejo kotički še dolgo zarošeni, saj kroženje zraka na notranji stranini tako dobro kot pri novem Evil Eyu.

Priložene odbojne in rahlo zatemnjene leče nekoliko ohladijo barvne tone in so idealne za sončno ali zmerno oblačno vreme,v katerem prepustijo dovolj svetlobe tudi pod gostimi drevesnimi krošnjami. Različne potrebe in okuse zadovolji kar osemnajst različnih leč, med katerimi bi osebno posegel le še po paru popolnoma transparentnih za temne dni in nočne ture. Sam raje posegam po odprtih okvirjih, ker me zastiranje pogleda na spodnjem robu preveč moti, a z modelom Evo so mi povrnili upanje v zaprte okvirje. Rob se ob načrtnem zavijanju oči seveda vidi, med vožnjo pa ga ne opazimo.

Svojevrstna poslastica v tej regiji so spusti. Na relativno položnih terenih so si kolesarji legalno utrli atraktivne enoslednice, ki se z namenskimi zavoji precej razlikujejo od pešpoti in so speljane čez marsikatero skalo ali poličko, ki je za pešca ovira in »odskočna deska« za kolesarja. Pravljične rdeče ilovice smo se zaradi razmočenosti tal morali izogibati in vodili so nas po prodnatih in peščenih spustih, kjer je bilo nekaj več premetavanja in so zahtevali več pozornosti v zavojih. Očala so med plesom dveh koles pokazala, da so res lahka in ostanejo na svojem mestu, zato hitro pozabimo, da jih nosimo. Opazimo jih le, ko ustavijo košček blata ali švrk veje.

In vejevja res ni manjkalo, kar niti ne bi bilo moteče, če ne bi prevladovala igličasto brinje in trnjavo grmičevje, kije pustilo pekoče posledice na rokah in raztrgalo marsikatero dolgo majico. Na steklih nismo opazili znakov poškodb in med pogovorom s soborci se je našel le en »srečnež«, ki je med nerodnim poletom v grmovje potrgal kablovje na krmilu in na leči pridelal omembe vredno prasko.

V zimskih pogojih še boljša

Na provansalskem računu so manjkali le kilometri na živordečih ilovnatih trailih, ki jih bo treba obiskati v bolj suhem vremenu. Doma me je pričakalo razmočeno in hladno vreme, v katerem je bilo hitro odroševanje še bolj izrazito – tako kot tudi piš hladnejšega zraka, vendar mi nikakor uspelo doseči hitrosti, kjer bi postal preveč moteč. Evil Eye je očitno dobildostojnega naslednika, ki se je s širšim pogledom in boljšo zaščito prilagodil tudi potrebam gorskih in cestnih kolesarjev.